V Maistrovi rojstni hiši o avstro-ogrski mornarici

Tokratna vsakomesečna prireditev (sreda, 14. 5. 2025) v generalovi rojstni hiši bo namenjena temi, ki bo na Maistrovih večerih prišla na vrsto prvič. In sicer mornarici Avstro-Ogrske, države, v kateri smo do konca prve svetovne vojne živeli tudi Slovenci. Oborožene sile Avstro-Ogrske je poleg vojske, deželne obrambe in črne vojske sestavljala tudi mornarica. O njej, njenem nastanku, sestavi, zgodovinskih bitkah, njenih velikih poveljnikih in osebnostih, nam bo govoril dr. Vojteh Cestnik (ki je po osnovni izobrazbi sicer živinozdravnik, upok. profesor in predavatelj na Veterinarski fakulteti v Ljubljani), ki temu področju že dolgo namenja veliko svoje raziskovalne vneme.

Avstro-ogrska mornarica je imela neposredno pred 1. svetovno vojno okoli 150 bojnih in pomožnih plovil. Prvi znaki njenega razkroja so se pokazali s prebegi letal in plovil na italijansko stran že pred koncem prve svetovne vojne, novembra leta 1917, ter se nadaljevali leta 1918 z upori v Pulju in Boki Kotorski. V Pulju je ladjevje cesarske mornarice, skupaj z vsemi objekti in utrdbami na kopnem, 31. oktobra 1918 s cesarjevim ukazom pripadlo novi Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vendar so dogodki v naslednjih dneh marsikaj obrnili drugače. V nekdanja avstrijska pristanišča je priplula italijanska mornarica ter vzpostavila vojaško in civilno oblast, določeno z Londonskim sporazumom in pozneje z Rapalsko pogodbo.

Foto: Bitka pri Visu, 1866