Bibliofil

Rudolf Maister je bil tudi velik ljubitelj knjig. Njegovo navdušenje nad knjigami je zraslo v veliko zasebno knjižnico s skorajda 6000 enotami gradiva. Dopolnjeval in izpopolnjeval jo je povsod, kamor je bil službeno premeščen. Ves čas je sodeloval s knjigotržci, zlasti pred letom 1911 z ljubljanskim založnikom in knjigotržcem Lavoslavom Schwentnerjem.

Maister je bil dober poznavalec starejših slovenskih tiskov. Njegovo znanje o slovenskih publikacijah je bilo celovito. Po vrnitvi iz Galicije ga je njegova bogata knjižnica spremljala v vse kraje službovanja. Knjižnico mu je strokovno uredila literarna zgodovinarka, pisateljica in prevajalka prof. Silva Trdina, ki je med letoma 1930 in 1935 službovala v Mariboru. Zaradi nemške okupacije leta 1941 so Maistrovi potomci knjižnico preselili v družinsko podjetje Mirim v Zagrebu. Po raznih zapletih pa se je ohranila v zabojih do konca vojne.

Po končani vojni so jo dediči najprej predali v varstvo Pokrajinskemu muzeju Maribor, leta 1998 pa z darilno pogodbo Univerzitetni knjižnici Maribor – Maistrova dediščina – UKM. Gre za izjemno knjižno zbirko in eno najlepših osebnih knjižnic na Slovenskem. Dopolnjuje jo generalov portret, delo akademske kiparke Vlaste Zorko. Danes je Maistrova knjižnica urejena tako, kot je bila v Maistrovem stanovanju na Maistrovi ulici 17 v Mariboru. Njeno gradivo je dostopno v vzajemnem katalogu. Vlada Republike Slovenije je Maistrovo knjižnico 16. novembra 2018 razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. 

Maistrovo pismo založniku Lavoslavu Schwentnerju iz Przemyśla 1911; hrani UKM.
Hodnik pred Maistrovo knjižnico v UKM s povečavami družinskih fotografij; foto Zora Torkar.
Maistrova knjižnica v UKM; foto Branimir Ritonja.
Znak, ki priča o knjižnici kot državnem kulturnem spomeniku; hrani UKM.
Dalmatinova Biblija iz Maistrove knjižnice; foto Zora Torkar.
Vezani letniki revije Ljubljanski zvon, v katerem je objavljal tudi Maister; foto Zora Torkar.
Žig na prvih straneh Maistrovih knjig; foto Zora Torkar.
Skip to content