Joško Tischler, vodja koroških Slovencev

Februarski Maistrov večer je bil zares nekaj posebnega: v Maistrovi rojstni hiši smo odprli potujočo razstavo o dr. Jošku Tischlerju, poleg tega pa predstavili o njem še monografijo. Njen avtor dr. Andrej Rahten je v njej razgrnil bogato življenjsko zgodbo žlahtnega Korošca, ki je seveda tesno povezana z življenjem in težko usodo Korošcev po plebiscitu 1920.

Dr. Joško Tischler se je rodil v veliki družini leta 1902 v Škocjanu v Podjuni na današnjem avstrijskem Koroškem. Na univerzi na Dunaju je študiral matematiko in fiziko, te predmete je nato tudi poučeval na različnih gimnazijah; nazadnje je bil ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu. Poleg tega, da je bil odličen pedagog, se je v zgodovino koroških Slovencev zapisal tudi kot glavni avtor odredbe o obveznem dvojezičnem šolstvu na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Čeprav je bila ta z anšlusom prekinjena in se ni nikoli več obnovila (kar je bila Tischlerjeva velika bolečina), pa je bila po njegovi zaslugi in velikem prizadevanju leta 1957 ustanovljena slovenska gimnazija v Celovcu; zato je sintagma oče slovenske gimnazije ob njegovem imenu prav tako pogosta kot vodja koroških Slovencev. Dr. Rahten je v svoji monografiji Joška Tischlerja zelo nazorno predstavil tudi kot politika, ki je deloval v izjemno zahtevnih časih (med obema vojnama in v drugi avstrijski republiki) in ki je v še tako zapletenih okoliščinah našel prostor za dialog. Prav zaradi te lastnosti, ob kateri jih je treba dodati še cel kup (potrpežljivost, strpnost, načelnost), so ga spoštovali tako tisti, ki so mu bili po nazorih blizu, in tudi tisti, ki so razmišljali povsem drugače.

Potujoča razstava Tischler – oče slovenske gimnazije je nastala ob 45. obletnici Tischlerjeve smrti; in sicer v sodelovanju Mohorjeve družbe iz Celovca in Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Temelj zanjo pa je arhivsko gradivo Tischlerjeve družine, ki ga hrani vnukinja Marica Hartmann.

Foto: v Maistrovi rojstni hiši bo razstava na ogled do 4. marca 2026.