Aprilski MAISTROV VEČER: Rapalska meja 1920 – globoka zareza v slovensko ozemlje

Rojstna hiša Rudolfa Maistra v sredo, 12. aprila 2023, ob 19. uri vabi na Maistrov večer Rapalska meja 1920 – globoka zareza v slovensko ozemlje. Grega Žorž, zgodovinar in geograf, bo z besedo in sliko predstavil, kaj je pomenila in kaj pomeni danes rapalska meja.

S koncem prve svetovne vojne (1914–1918) in razpadom Avstro-Ogrske smo Slovenci svojo prihodnost iskali v novi državi južnoslovanskih narodov; najprej je bila to Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je zatem združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poleg številnih političnih, gospodarskih in narodnostnih vprašanj so bila del vsakdana tudi mejna vprašanja ter italijanska okupacija zahodnega in obalnega dela nove države. Mirovna konferenca, kljub velikim pričakovanjem, odprtih mejnih vprašanj ni rešila. Diplomatski položaj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) pa se je z izgubljenim plebiscitom na Koroškem 10. oktobra 1920 in umikom ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona začel naglo slabšati. S podpisom mejne pogodbe 12. novembra 1920 v Rapallu je bilo mejno vprašanje na zahodu navidezno rešeno, čeprav se je s tem šele začelo skoraj šestletno obdobje urejanja poteka meje. V prvih letih delovanja mešane komisije, ki je bila za to ustanovljena in je za to skrbela, je imel največjo vlogo Rudolf Maister kot predsednik jugoslovanskega dela te mešane komisije.

Foto: rapalska meja