Maistrov Prešernu post festum

Na današnji praznični dan, 8. februar, Prešernov dan, bi bil Maister gotovo razpoložen zelo prešerno. Morda bi se napotil po Kranju, mestu, v katerem je kot mladenič preživel kar nekaj let; morda bi poiskal poti, po katerih je nekaj desetletij pred njim hodil naš največji pesnik France Prešeren. Prešeren je namreč v Kranju živel po letu 1847, ko je postal deželni odvetnik v tem mestu, do svoje smrti 8. februarja 1849; Maister pa od leta 1883 do leta 1890, ko se je z mamo in bratom preselil v Ljubljano. Morda bi Rudolf Maister slavnemu someščanu na glas pripovedoval svojo pesem: Prešernu post festum, ki jo je leta 1905 objavil v Ljubljanskem zvonu. Morda bi mu povedal, da je svojo prvo pesniško zbirko iz leta 1904 naslovil kar po njegovi: Poezije, ki so izšle leta 1847. Ne smemo pozabiti, da je »… Maister družil v sebi moža dejanja in moža besede …«, kot j v reviji Kronika slovenskih mest leta 1934 zapisal pesnik, literarni zgodovinar, urednik Janko Glazer, ki je prevajal Prešernove nemške pesmi in leta 1950 uredil antologijo Prešernove nemške poezije. Naj dodamo za sklepno misel: celo trije pesniki bi bili danes nadvse prešerno razpoloženi.

Na fotografiji: odlomek Maistrove pesmi Prešernu post festum