Kralj, Maister – dialog o preseganju meja
Včerajšnji prvi Maistrov večer po poletnem oddihu je imel naslov Tone Kralj, Rudolf Maister – dialog o preseganju meja. Obiskovalci v generalovi rojstni hiši so tako izvedeli, kako sta si bila Rudolf Maister in slikar Tone Kralj osebnostno blizu ter kako sta bila povezana z eno od meja Kraljevine SHS, rapalsko mejo, po kateri je tretjina slovenskega ozemlja po prvi svetovni vojni pripadla Kraljevini Italiji.
Antanta je Kraljevini Italiji leta 1915 v tajnem Londonskem sporazumu za prestop na njeno stran obljubila tudi velik del s Slovenci poseljenega obmejnega ozemlja Avstro-Ogrske. Po končani vojni leta 1918 je Italija zasedla slovensko Istro, Primorsko in večino Notranjske. Na pariški mirovni konferenci leta 1919 pa Kraljevini Italiji in Kraljevini SHS ni uspelo skleniti dogovora o poteku meje. To se je zgodilo šele leta 1920 na konferenci v Rapallu. S podpisom rapalske pogodbe pa je bilo mejno vprašanje na zahodu rešeno le navidezno, natančno določanje meje je trajalo skoraj šest let. Leta 1921 je bila v Ljubljani ustanovljena italijansko-jugoslovanska mejna komisija, predsednik jugoslovanskega dela je bil do leta 1923 general Maister. Po rapalski pogodbi je tretjina slovenskega narodnostnega ozemlja ob zahodni meji pripadla Kraljevini Italiji.
In tu se začne svojevrsten upor slikarja Toneta Kralja. V obdobju od leta 1921 do 1945 je onstran rapalske meje z antifašistično simboliko poslikal okoli 50 cerkva od svetih Višarij do Trsta: tako so hudobni liki iz Biblije dobili obraz Mussolinija in rjavosrajčnikov. Na drugi strani je sakralnim prostorom vtisnil slovanski pečat z likoma sv. Cirila in Metoda, z glagolico ter z barvami slovenske trobojnice. S tem je, kar je evropski fenomen, zarisal zahodno slovensko etnično mejo.
Izjemnega likovnega ustvarjalca Toneta Kralja in njegovo delo nam je predstavil umetnostni zgodovinar dr. Igor Kranjc, velik poznavalec obeh bratov Kralj, Franceta in Toneta.
Foto: z Maistrovega večera: Tone Kralj z družbo na sv. Višarjah.