Maister in I. umetnostna razstava v Mariboru

Na letošnjem zadnjem Maistrovem večeru smo se spet obrnili k umetnosti, ki je imela pomembno mesto v generalovem življenju. Maister ni bil le literat, ampak tudi slikar samouk. Naslikal je veliko več slik, kot se jih je ohranilo, kar lahko sklepamo posebej iz zapisanih spominov Frana Roša, člana literarnega kluba Kondor na celjski prvi gimnaziji, pozneje pa učitelja in mladinskega pisatelja.   Maister pa ni bil samo ustvarjalec, slikar, ampak  je tudi zelo spodbujal likovno dogajanje v Mariboru, v katerem je preživel najdaljše obdobje svojega življenja. Tokratna predavateljica umetnostna zgodovinarka in kustosinja v Umetnostni galeriji Maribor Breda Kolar Sluga je na podlagi ohranjenega gradiva odlično predstavila ta del Maistrovega delovanja, še posebej pa njegovo pomembno vlogo  pri organizaciji  I. umetnostne razstave v Mariboru (8. decembra 1920), dve leti po končani veliki vojni in le dva meseca po nesrečnem koroškem plebiscitu, s katerim smo izgubili velik kos slovenskega narodnega ozemlja. Skupaj z obiskovalci večera je razmišljala in si postavljala vprašanje, kako, denimo, je Maister sprejel in  se strinjal, da na tej mednarodni razstavi v tako občutljivem obdobju, s še nezaceljenimi ranami, nastopijo tudi Nemci. Namreč Maister je ob pobudniku  za prvo likovno razstavo v Mariboru, slikarju Viktorju Cotiču vendarle imel veliko besede tudi kot predsednik  organizacijskega odbora. Prav tako je kustosinja opozorila na povezave, povezanost in osebne stike Rudolfa Maistra z umetniki, slikarji, kiparji  tistega časa ter posebej na njegovo naklonjenost in zaupanje mladim ustvarjalcem.

Foto: kustosinja iz UGM Breda Kolar Sluga